Datasets:

cjvt

/

sentinews

like 1

Follow

Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani 21

V ospredju štiri vprašanja, povezana s problemi bančnega sistema. Na prvo poslansko vprašanje poslanca NSi Jožefa Horvata, ki je bilo povezano z objavljenimi rezultati pregledov bank in vladnim scenarijem za dokončno normalizacijo bančnega sistema, je premierka Alenka Bratušek pojasnila, da je velika večina slabih posojil v naših bankah nastala pred letom 2009. Bratuškova je zagotovila, da ne ona ne koalicija nimata težav z ugotavljanjem odgovornosti, kdo je v bankah povzročil škode za 15 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kolikor bo davkoplačevalce stala sanacija bančnega sistema. "Veliko postopkov že teče. Naša zaveza je, da v kolikor bo do tega prišlo, bomo ukrepali v smeri popolne podpore vsem, ki se ukvarjajo s preiskovanjem teh zadev. Poiskali bomo odgovorne, ki so krivi za to stanje," je dejala. Še tri vprašanja Poslanec največje opozicijske stranke SDS Zvonko Černač od Bratuškove pričakuje pojasnilo, kakšni bodo finančni viri in celotni obseg sredstev, ki bodo potrebna za sanacijo bančnega sistema. Zakaj državljani, ki bodo obsežno dokapitalizirali banke, ne smejo zelo jasno vedeti, kaj se dogaja z njihovim denarjem, kako se ukrepa ter na kakšen način in pod kakšnimi pogoji nastajajo milijardni dolgovi države, bo premierko vprašal poslanec SLS Franc Pukšič. Eno od Horvatovih podvprašanj premierki bo tudi, ali namerava vlada v NLB, NKBM in Abanki nemudoma zamenjati nadzorne svete in posledično uprave bank.

neutral

Šos bi v evidenco zapisoval formalne delovne izkušnje v okviru študentskega dela. "Novo ureditev je deloma mogoče primerjati z malim delom, toda v osnovi gre za popolnoma drugačne spremembe," na vprašanje, zakaj Študentska organizacija Slovenije (Šos) podpira novi predlog reforme študentskega dela, odgovarja predsednik Mitja Urbanc. Pri malem delu jih je motilo predvsem to, da je anomalije, ki se jih je očitalo študentskemu delu, prenašalo še na druge družbene skupine, trdijo v Šosu. Usklajeni z ministrstvom V Šosu sicer pravijo, da je ministrstvo v veliki meri upoštevalo njihove predloge. Kot smo že pisali, bodo po novi ureditvi – če bo ta prihodnje leto sprejeta – študenti plačevali prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar je predvidevalo tudi že malo delo. Urbanc pravi, da so se na terenu že imeli priložnost pogovarjati z nekaterimi študenti, opravili pa so tudi manjšo raziskavo: v obeh primerih ugotavljajo, da se študenti s predlaganim plačevanjem prispevkov in upoštevanjem delovne dobe strinjajo. Šos napoveduje še, da si bodo prizadevali za vzpostavitev formalne enotne evidence opravljenega študentskega dela, za katero utegne skrbeti celo Šos. Oster odgovor GZS Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so prejšnji teden napovedali, da bodo ministrstvu predlagali, da bi študenti študentsko delo lahko opravljali šele po uspešno opravljenem letniku študija. Urbanc na to odgovarja: "Predlog podpremo takoj, če država v tem primeru zagotovi ustrezno število štipendij za študente prvih letnikov. Mesečni stroški študenta, ki biva v Ljubljani, so okoli 560 evrov."

neutral

Kazensko ovadili moškega in žensko. Novomeški policisti so s kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, k preiskovalnemu sodniku privedli 59-letnega osumljenca in 23-letno osumljenko. Preiskovalni sodnik je za oba odredil pripor. "Policisti so ugotovili, da je osumljenec konec aprila v kraju Gabrje najel starejšo stanovanjsko hišo, v kateri sta z osumljenko prostore posebej priredila za gojenje oziroma proizvodnjo ilegalnih drog," je pojasnila Alenka Drenik iz PU Novo mesto. 12. 12. so opravili hišno preiskavo, med katero so našli več prirejenih prostorov za gojenje in sušenje prepovedane konoplje. Našli in zasegli so več kot 300 rastlin konoplje in opremo za gojenje in sušenje. Osumljenca so v preteklosti že obravnavali za kazniva dejanja s področja prepovedanih drog, saj sta v stanovanjskih hišah, v posebej prirejenih prostorih, že gojila in proizvajala prepovedane droge.

negative

Revizijska komisija je zavrnila pritožbi glede poljanske obvoznice, tako da se bo gradnja lahko nadaljevala. Cesta, ki bo razbremenila mestno središče Škofje Loke in olajšala pot proti Poljanski dolini, bo tako vendarle lahko končana do konca leta 2015 in sofinancirana iz evropskih sredstev. Kot so danes sporočili z Direkcije RS za ceste, je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil v torek sprejela odločitev, da kot neutemeljena zavrne oba zahtevka za revizijo na izbor izvajalca, ki sta ju dala dva neizbrana izvajalca iz Bosne in Hercegovine Euro-Asfalt in Integral Inženjering s partnerjem splošno gradbeno družbo Gorenjc. Dokončno Odločitev državne revizijske komisije je sicer dokončna in pritožba nanjo ni možna. Neizbrani ponudniki bi lahko na sodišču le vložili odškodninsko tožbo, ki pa ne bi imela nikakršnega vpliva na gradnjo ceste. Na direkciji in na Škofjeloškem zdaj le še upajo, da bo izbrani izvajalec lahko kmalu začel dela in da med samo gradnjo ne bo neljubih presenečenj. Vlagatelja obeh revizijskih zahtevkov sta navajala, da po njihovi presoji izbrana ponudba Gorenjske gradbene družbe ne izpolnjuje referenčnega pogoja, zato sta naročniku predlagala razveljavitev odločitve o izbiri izvajalca. Direkcija je najprej oba zahtevka sama zavrnila kot neutemeljena, postopek pa se je avtomatično nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo, ki je pritrdila direkciji. Pogodba z izvajalcem še ta teden Po letu in pol truda z javnimi naročili za izbor izvajalca, ki bi dokončal drugo in tretjo etapo poljanske obvoznice, je tako izvajalec vendarle pravnomočno izbran. Poljansko obvoznico naj bi za 22,19 milijona evrov skupaj s partnerjema OHL ŽS in Iskra Sistemi dokončala Gorenjska gradbena družba, ki izvaja dela tudi na prvi etapi obvoznice. Evropska sredstva le ne bodo izgubljena Čakajo 40 let Če bi državna revizijska komisija zadnjima revizijskima zahtevkoma ugodila, bi to pod vprašaj postavilo samo izgradnjo ceste, na katero Ločani in prebivalci Poljanske doline čakajo že 40 let. Po številnih težavah pri izboru novega izvajalca za dokončanje obvoznice, se je v Škofji Loki že pojavil strah, da cesta ne bo končana do konca leta 2015 in bodo evropska sredstva zanjo izgubljena. V direkciji so namreč opozorili, da morajo z izvajalcem, če naj bi ta zahtevna dela dokončal do konca leta 2015, pogodbo podpisati še pred koncem letošnjega leta. Župan: Brez te ceste Škofja Loka ne more dihati Odločitve revizijske komisije so skupaj s škofjeloškim županom Mihom Ješetom zelo veseli. Kot je dejal Ješe, bo Škofja Loka vendarle dobila to "prepotrebno cesto, brez katere ne more dihati". Sam je sicer takšno odločitev komisije pričakoval. Kot je pojasnil, pa so v zadnjem obdobju preučevali še eno pravno možnost oziroma ukrep, ki bi jim tudi v primeru drugačne odločitve komisije omogočil sklenitev pogodbe in nadaljevanje gradnje.

neutral

To je razlog za pesimizem pa tudi spodbujanje zavesti o korupciji, je naziv komentiral dobitnik priznanja Goran Klemenčič. Finalisti izbora Ime leta Odstopljeni predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič (januar), smučarka Tina Maze (februar), pobudnica Botrstva v Sloveniji Milena Štular in fotograf Matjaž Tančič (marec), oče izolskega časopisa Mandračin glasbenik Drago Mislej Mef (april), nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic (maj), predsednik športnega društva Narodni dom Dejan Crnek (junij), informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, plavalec Darko Đurić (avgust), kolesar Matej Mohorič (september), vodnik Andrej Žuničin njegov reševalni pes Haron (oktober), pobudnik dobrodelne akcije Mali koraki za velik cilj Jan Golja (november), raziskovalka in znanstvenica z oddelka za kompleksne snovi Instituta Jožef Stefan Alenka Mertelj (december). Dvanajst finalistov izbora Ime leta, ki so jih v sklopu akcije Ime tedna skozi leto izbirali poslušalci Vala 202, se je odločilo, da si naziv Ime leta 2013 najbolj zasluži nekdanji vodja Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič. “Ne znam sprejemati nagrad in si jih niti ne želim,” je na včerajšnji slovesnosti v Lutkovnem gledališču Ljubljana ob prejemu nagrade dejal Klemenčič in priznanje komentiral z besedami: “Ko razmišljam, kakšno ogledalo se nastavlja družbi, v kateri ime leta postane šef protikorupcijske komisije, ki je odstopil, ker se je zaletel v zid, je tukaj razlog za veliko pesimizma, lahko pa gledamo tudi na drug način – da se vendarle tudi pri nas spodbuja zavest, da je korupcija nekaj, kar je močno prisotno v tej družbi, in da nam krade prihodnost.” Ko bomo nehali pristajati na puhlice, s katerimi so nas levi in desni pripeljali do tega, potem bojo otroci dobili prihodnost nazaj. Goran Klemenčič Klemenčič se je navezal tudi na humanitarni projekt Botrstvo, katerega del je Ime tedna in ki pod geslom Vrnimo otrokom prihodnost pomaga iskati botre za socialno ogrožene otroke, ter poudaril, da sta za tolikšno revščino v državi lahko le dva razloga: “Eden je nesposobnost in vsi vemo, da je je veliko, drugi pa je korupcija. In ko bomo vsi skupaj nehali pristajati na puhlice, s katerimi so nas levi in desni pripeljali do tega, potem bojo otroci dobili prihodnost nazaj.”

neutral

Zaposleni na Mestni občini Maribor bodo 20. decembra že dobili poplačano razliko v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij. Rok za poplačilo razlike je do konca februarja prihodnje leto. Zakon, ki je začel veljati 7. decembra, sicer določa le skrajne roke za izplačilo. Z Mestne občine Maribor so sporočili, da bodo vsem zaposlenim upravičencem izplačali razliko v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij 20. decembra. Čeprav je možno poplačilo v dveh obrokih, so se odločili, da bo izplačilo v enkratnem znesku. Pripadajo jim tudi obresti Država bo javnim uslužbencem izplačala tretjo četrtino za nazaj, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Izplačilo jim pripada za čas od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012, ko sta bili z zakonom za uravnoteženje javnih financ - ob sicer hkratnem znižanju plač - odpravljeni obe preostali četrtini plačnih nesorazmerij, tako tretja kot četrta. Del javnih uslužbencev pa je tretjo četrtino že dobil izplačano, nekateri leta 2010, drugi kasneje. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) so pojasnili, da so jo zaposlenim v mestni upravi skupaj z zakonitimi obrestmi izplačali avgusta letos, zaposlenim na javnem stanovanjskem skladu MOL pa septembra letos. Na mestni upravi je bila razlika izplačana 522 zaposlenim. Glavnica izplačila je znašala 527.613 evrov, MOL pa je zagotovil tudi 84.631 evrov za plačilo prispevkov delodajalca. Za obresti so porabili 48.399 evrov, skupaj tako 660.643 evrov. Ministrstvo poslalo navodila Notranje ministrstvo je proračunskim uporabnikom poslalo pojasnila v zvezi z izvajanjem zakona, ki določa način, kako bo država javnim uslužbencem izplačala tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij za nazaj. Ministrstvo v navodilu podrobneje opredeljuje, kaj je treba upoštevati pri pripravi izračunov dolgovanih zneskov. Med drugim podrobneje razlaga način obračuna zamudnih obresti, pa tudi prispevkov za socialno varnost ter akontacije dohodnine. Posebno razlago je ministrstvo pripravilo tudi glede vpliva poračuna na pravice iz socialnih zavarovanj. Prvi obrok najkasneje do konca februarja 2014 Zakon določa izplačilo v največ dveh obrokih: prvi se izplača najkasneje do konca februarja prihodnje leto, drugi najkasneje do konca januarja 2015. Zneski, ki jih bodo dobili posamezni javni uslužbenci, pa so različni. Dolg je posledica aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor, ki ga je vlada z delom sindikatov sklenila leta 2010 in ki je izplačilo tretje in četrte četrtine odprave plačnih nesorazmerij zamaknil v čas boljše gospodarske rasti. Sindikati, ki aneksa niso podpisali, so mu že od vsega začetka očitali poseg v že pridobljene pravice. Aneks je namreč začel veljati novembra 2010, medtem ko je zaposlenim izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij pripadlo že s 1. oktobrom 2010.

neutral

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli kot ključni problem Slovenije izpostavlja korupcijo in nepotizem. Razkril je tudi, kdo je njegov najljubši slovenski politik. Joseph Mussomeli je izpostavil, da so stresni testi slovenskih bank pokazali, da je slovenska finančna kriza primerjalno glede na BDP mnogo hujša od ameriške na njenem vrhuncu. Vendar pa so se Slovenci - začuda - odzvali relativno mirno, je menil. Relativno miren odziv je sicer označil za dobrega, "celo optimizem je moč najti", je dejal v pogovoru za Polet. A po drugi strani je dejal tudi, da je "zelo pomenljivo, da pod zdajšnjo vlado ljudje ne protestirajo na ulicah, a če bi bil premier (Janez) Janša, potem stavim svojo kariero, da bi bilo na ulicah 20.000 ljudi, ki bi protestirali zaradi nedavnih izidov bančnih stresnih testov". Rešitev je preprosta Kot ključni problem Slovenije Mussomeli izpostavlja korupcijo in nepotizem. "Mnogi na odgovornih položajih so še iz časov bivše države Jugoslavije in zato je njihov pogled na vodenje gospodarstva zastarel. Kar morate storiti, je preprosto: privatizirati. In ko boste končali privatizacijo, morate privatizirati še več in več," je dejal. "Vloga države v vaših podjetjih je po vseh merilih izjemna. Težava državnega lastništva je, da se zaradi menjave oblasti pogosto menjajo tudi nadzorniki in uprave, zato imate zmešnjavo," je dodal. "Presežek javnih uslužbencev se šteje v tisočih" Menil je tudi, da ima Slovenija preveliko število javnih uslužbencev. "V hudih časih je pritisk na vlado, da poveča število javnih uslužbencev, velik. To je kratkoročno sicer koristno, dolgoročno pa nevzdržno, saj s tem še bolj obremenite gospodarstvo. V Sloveniji se presežek javnih uslužbencev šteje v tisočih," je dejal. Kot problem je izpostavil tudi zlorabo zgodovine, predvsem dogodkov med drugo svetovno vojno, ki je "z leve in z desne še bolj neodgovorna". Kot pravi, slovenski politiki velikokrat posežejo po taktiki preusmerjanja pozornosti na leto 1945, da bi se izognili soočanju s pravimi problemi. "Čeprav sta zato odgovorni obe strani, bi vseeno več krivde pripisal levici," je dejal ameriški veleposlanik, ki v pogovoru za Polet tudi priznava, da je "človek bolj desničarskih političnih prepričanj". Ocenil Bratuškovo in Pahorja Ocenil je tudi slovensko premierko Alenko Bratušek in dejal, da "je dobro predvsem to, da poskuša biti apolitična in ahistorična". "Čeprav prihaja z levega političnega spektra, z nepotrebnimi provokacijami ne izziva desnice. Poskuša se oddaljiti od zgodovine in se osredotočiti na politične in gospodarske ukrepe," je dejal. Sicer pa je prepričan, da bi bila kriza v Sloveniji manjša, če bi obstala vlada Boruta Pahorja, ki pa so ga "zabodli v hrbet" njegovi kolegi z levice. Pahorja ima sicer za sebi najljubšega slovenskega politika in "Slovenija je lahko srečna, da ga ima za predsednika".

neutral

Letos MOL dobila le en odstotek donacij v primerjavi z letom 2007. "Leto 2007 je bilo leto gospodarske rasti in leto, ko direktorjev ni bilo strah dati donacij, ko niso imeli težav, da se kjerkoli pojavijo kot sponzorji ali donatorji." Tako je ljubljanski župan Zoran Janković pojasnil, da je letos Mestna občina Ljubljana (MOL) dobila rekordno malo donacij (13 tisoč evrov), leta 2007 pa rekordno veliko (slabega 1,3 milijona evrov). Da je bila gospodarska rast tudi leto prej in kasneje, pa takrat ni bilo toliko donacij, si župan razlaga takole: "Ja, ampak leto kasneje so dajali donacije neposredno našim zavodom, zato ta denar ni šel v proračun MOL." Štirje rekorderji Leta 2007. Kraški zidar, ki je v Ljubljani gradil več stanovanjskih sosesk, Gratel, ki je gradil optično telekomunikacijsko omrežje, Les Rovte in Avtotehna so donirali 750 tisoč evrov, kar je več kot vsi donatorji v 11 letih z izjemo leta 2007. Janković torej, kot kaže, ne meni, da je bilo pred šestimi leti toliko donacij zato, ker je bilo to prvo leto, ko je vse leto županoval, in so si donatorji tudi tako poskušali zagotoviti posle v MOL. Pravi, da ga bolj skrbi to obdobje zdaj, ko se nihče več noče izpostavljati kot donator ali sponzor. Donacija le za EuroBasket Včeraj je sicer MOL dobila 50 klimatskih naprav za vrtce, in to je bila edina donacija, ki jo je dobila, ker je gostila EuroBasket, je dejal župan. Kolikšna je njena vrednost, niso povedali. Letos je sicer s 1.500 evri največji donator Petrol, med donatorji pa najdemo tudi Agrokor in pet javnih podjetij (Energetika, Toplarna, Vodovod - Kanalizacija, Žale ter Ljubljanska parkirišča in tržnice).

neutral

Da je pri nas vse več debelih otrok, je krivo tudi agresivno trženje nezdravih živil. Eden izmed krivcev, da je v Sloveniji trend naraščanja telesne teže otrok v primerjavi z drugimi državami med najizrazitejšimi, je po mnenju Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) tudi vse agresivnejše oglaševanje nezdravih živil, naslovljenih na otroke. "Otroci in mladostniki so zaradi svoje nevednosti lahek plen tržnikov, kar ima velik vpliv na njihove prehranjevalne navade," je dejala Tanja Pajk Žontar iz ZPS, kjer med drugim ugotavljajo, da se "v zadnjem času otroci praktično v vseh okoljih, v katerih se znajdejo, srečujejo s trženjem živil". Nezdrava darila šolarjem Prvošolci nekaterih osnovnih šol so tako letos ob prvem šolskem dnevu v dar od oglaševalcev dobili lizike, bombone in reklamne letake za prehranska dopolnila, izpostavljajo v ZPS. Na neki šoli so otroke s sekljanjem sveže zelenjave zavajali o pravi sestavi instant juh. Opozarjajo pa tudi na veliko ponudbo hitre prehrane v neposredni bližini šol in brezplačno deljenje energijskih pijač ob informativnih dnevih na nekaterih srednjih šolah. Zelo kritični so tudi do oglaševanja v otroških in mladinskih televizijskih oddajah, revijah in na spletu. "Še posebej ranljivi so mlajši otroci, ki nimajo ustrezni življenjskih izkušenj, medtem ko so starejši še zlasti dojemljivi za čustvene poudarke v oglasih, ki temeljijo na zabavi, lepoti in druženju z vrstniki," meni Pajk Žonatajreva. V ZPS opažajo, da obstajajo med šolami velike razlike pri omejevanju oglaševanja. "Ugotavljamo, da nekatere šole sploh ne dovolijo oglaševanja ali trženja, druge pa so za to bolj odprte," je dejala Pajk Žontarjeva. Prepoved oglaševanja ZPS in inštitut za varovanje zdravje (IVZ) po zgledu nekaterih evropskih držav kot rešitev predlagata popolno prepoved vsakršnega trženja v šolskem okolju ter prizadevanje za večjo izobraženost otrok in mladostnikov o pomenu zdravega prehranjevanja. Po njihovem mnenju bi morali tudi sistemsko omejiti trženje živil z neustreznim prehranskim profilom za otroke in mladostnike.

negative

Nekaj več kot 600 odvetnikov danes svoje storitve ponuja brezplačno. Pro bono dan je namenjen predvsem tistim, ki si zaradi težkega gmotnega stanja ne upajo prestopiti praga odvetniške pisarne. Seznam nekaj več kot 600 odvetnikov, ki sodelujejo v projektu, je objavljen na spletnih straneh odvetniške zbornice. Odvetniki gmotnega stanja tistih, ki se bodo pri njih zglasili v četrtek, ne bodo preverjali, a v zbornici pozivajo na zavest državljanov, naj se pomoč prepusti tistim, ki si je sicer ne morejo privoščiti. Prihranek okoli 50 evrov Cene odvetniških storitev so sicer različne, tudi glede na vrednost spora, bodo pa tisti, ki bodo danes poiskali brezplačno pravno pomoč, prihranili okoli 50 evrov, kolikor je povprečna ocena prve odvetniške ure. Najpogosteje se ljudje na ta dan pri odvetnikih oglasijo zaradi zemljiškopravnih zadev, v zadnjem času pa naraščajo tudi delovnopravni spori. Zbornica vse, ki bi se želeli zglasiti pri odvetnikih za nasvet, poziva, naj si izberejo odvetnika in se z njim dogovorijo za termin, saj je le to zagotovilo, da bo izbrani odvetnik zanje imel čas.

positive

Minister za obrambo Roman Jakič se namerava na Nacionalnem preiskovalnem uradu pozanimati, ali lahko prostovoljno opravi poligrafski test. Zaveda se, da to v sodnem postopku ne šteje kot dokaz, a želi pokazati, da ima čisto vest. V zgodbi z Grepom se ne počuti krivega in meni, da je delal kot dober gospodar. Kriminalisti so prejšnji teden pri Romanu Jakiču iskali dokaze kaznivih dejanj v škodo ljubljanske gospodarske družbe pri sklenitvi pogodb o najemu parkirnih prostorov v Stožicah. Grep naj bi nagovoril ljubljansko občino, Zavod Tivoli oziroma kasnejši Javni zavod Šport Ljubljana in Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, da z njimi sklenejo pogodbo za najem parkirišč in poslovnih prostorov Stožice. Po sklenitvi te pogodbe je Grep lahko prejel posojilo od NLB. Jakič je v tistem času vodil Zavod Tivoli. Izrazili so želje Jakič je ob robu obiska na Kosovu pojasnil, da je občina pri pripravi sporazuma z Grepom povabila zavod, naj pove, kaj bodo potrebovali v centru Stožice. Izrazili so željo po dodatnih parkiriščih, prireditvenem prostoru in prostoru v trgovskem centru, kjer bi prodajali vstopnice. To so si tudi izpogajali, je pojasnil. Pogodba pa ni bila realizirana, saj zasebni partner ni izpolnil svojega dela pogojev oziroma se ni vpisala etažna lastnina. "In tukaj se moja zgodba ustavi, na to, da je nekdo nesel neki papir na banko in da je banka glede na odložni pogoj odobrila kredit, pa jaz ne morem vplivati," je dejal. Šel bo po dokumentacijo Jakič namerava na zavod po dokumentacijo, da preiskovalcem pokaže, da ni bilo naklepa oziroma da bi on vedel, da gre za fiktivno pogodbo. "Če bi to vedel, bi pogodbo podpisal, s tem ne bi seznanil sveta zavoda in bi zgodba bila realizirana, tako pa sem se mesece pogajal," je še pojasnjeval svojo vlogo. Vlada je zaradi te zgodbe pod pritiskom, priznava Jakič, a dodaja, da je pod različnimi pritiski že od samega imenovanja. Razume sicer, da preiskava pri njem "proizvaja neka nova vprašanja, ki jih koalicijski partnerji na žalost včasih prehitro komentirajo", namesto da bi njega poklicali in vprašali, za kaj gre. Bratuškovi zaupa Glede tega, ali se je PS pripravljena odreči obrambnemu resorju, Jakič pravi, da se bodo v novi koalicijski pogodbi definirale prioritete. Pri tem popolnoma zaupa predsednici vlade Alenki Bratušek, da bo pri morebitni širši rekonstrukciji "upoštevala vse elemente". Če bi se zgodilo, da obramba ne bo več v domeni PS, Jakič s tem nima težav. Na vprašanje, kdo naj bo v prihodnje predsednik PS, pa Jakič ni odgovoril natančno. Rad bi videl sobivanje obeh linij, ki se po njegovem mnenju umetno napihuje, da se znotraj stranke ustvarja razdor.

neutral

Vse naše sile gredo sedaj v sanacijo gospodarstva, je zadovoljna premierka Bratuškova, ki da so jo kolegi iz drugih držav na vrhu EU zelo hvalili. Po dobro opravljenem delu v bančnem sektorju bomo v naslednjem letu vse naše sile usmerili v nadaljnjo sanacijo gospodarstva, pomoč mladim in zdravstveno reformo, je po vrhu EU v Bruslju poudarila premierka Alenka Bratušek. Zanimanje za Telekom in Aerodrom Ljubljana je po njenih besedah veliko. "V luči reševanja bančnih težav je bila Slovenija v zadnjih osmih mesecih ob robu vrha vedno tema kot država, ki ima probleme, to je bilo prvič, da me kolegi niso spraševali, ali bomo lahko bančne probleme rešili sami," je pojasnila premierka. "Dobila sem veliko čestitk za dobro opravljeno delo v bančnem sektorju, zdaj nas pa čaka delo na področju gospodarstva, zato da dosedanje delo ne bi bilo zaman," je izpostavila. S čestitkami pa so po njenih navedbah prišle tudi besede, da nas kar nekaj dela še čaka, česar se celotna vlada in koalicija še kako zavedata. Tujci si želijo naših podjetij Ključni del sanacije gospodarstva je privatizacija. Premierka zanimanja Nemcev za Telekom, Italijanov za Aerodrom Ljubljana in Francozov za Novo Kreditno banko Maribor ni želela podrobno komentirati, poudarila je le, da je interes za Telekom in Aerodrom velik. "Za Telekom in Aerodrom smo že našli finančne svetovalce, ki bodo pomagali pri prodaji. Lahko potrdim, da je za Telekom in Aerodrom velik interes, za banko je bilo pa do nedavnega malo manj interesa, po posredovanju države se bo morda nekoliko povečal," je menila. Ob tem je izrecno poudarila, da se ne bo sklepalo "nikakršnih kupčij kar tako" in da bo moralo vse potekati zelo transparentno. "Ne bomo se dogovarjali pod mizo ali z vsakim posebej, vsi postopki bodo potekali popolnoma transparentno, z javnimi razpisi," je dejala. Transparentnost je po premierkinih besedah izjemno pomembna, ker je "zaupanje ljudi v privatizacijo v tem trenutku enako nič". Bratuškova sicer ob tem poudarja, da za to ni kriva ona ali njena vlada, temveč napačni koraki v preteklosti. Privatizacija v preteklosti je namreč po njenih navedbah v Sloveniji pustila velik negativen pečat, kar je sedaj treba spremeniti in pokazati, da vstop tujega partnerja v podjetje in umik države ni nekaj slabega, ampak pozitivnega. Za privatizacijo je po premierkinih besedah pripravljen zelo podroben časovni načrt, ki pa ga ne želijo javno razkriti, da ne bi bilo pritiskov. "Absolutno je pa naš načrt, da se te prodaje, ki se zdaj začenjajo, končajo v naslednjem letu," je sklenila.

neutral

Telekom Slovenije je imel popoldan tri ure precejšnje težave s svojim mobilnim omrežjem. Številni uporabniki niso mogli klicati na mobilne telefone drugih. "Težave so v celoti odpravljene. Hvala vsem za potrpežljivost in razumevanje," so iz Telekoma sporočili ob 20. uri. Kot so še pojasnili, je bila vzrok za motnje napaka "na enem od omrežnih elementov." "Uporabniki so imeli zgolj občasne težave s povezovanjem klicev (odhodni klici), medtem ko so dohodni klici, pa tudi SMS in prenos podatkov, vseskozi delovali nemoteno." Posamezni bralci so nam sicer sporočali, da zaradi motenj niso mogli niti klicati drugih, niti drugi niso mogli njih. Telefoni so bili gluhi O težavah so Telekom Slovenije uporabniki začeli množično obveščati nekaj pred 17. uro, zato je bila takrat služba za stike z uporabniki skorajda omrtvičena. "Trenutno polovica Slovenije nima signala za mobilno telefonijo. Tako je onemogočeno klicanje na druge mobilne telefone, klici v fiksno omrežje pa so mogoči," so za Žurnal24 pojasnjevali pozno popoldan.

negative

Bradač bi tudi prodal, občina pa na sodišče. Župan Alojzij Muhič bo odločanje o sporni najemnini za prostore Razvojno izobraževalnega centra (Ric) Novo mesto, ki naj bi za prihodnje leto znesla 600 tisoč evrov, predal sodnim mlinom, Matijo Bradača, najemodajalca, pa je ta odločitev presenetila. Spodbijanje na sodišču "Prepričan sem bil, da smo na zadnjih pogajanjih prišli skupaj, tudi pisno smo potrdili, da se strinjamo s pogoji občine," je povedal Bradač. Vsebina dogovora je bila po njegovih besedah popuščanje pri najemnini in stroških za obdobje krize. Kot je dodal, še vedno čaka, kdaj mu bo občina plačala letošnji dolg, nekaj čez 300 tisoč evrov. "Bradač se dogovorjenih rokov ni držal, zato druge poti kot na sodišče ni. Vztrajal bom do konca, saj želim stvari razčistiti, in to tudi za nazaj, tako da ne bo očitkov, da je bila občina oškodovana," je povedal župan Alojzij Muhič. Tožbo za spodbijanje pogodbe bodo po njegovih besedah vložili v naslednjih dneh oziroma takoj, ko bo pripravljena. Sporni deli pogodbe Gregor Macedoni, občinski svetnik, čigar predlog o prekinitvi najemne pogodbe so svetniki pred časom potrdili, pravi, da še vedno pričakuje prekinitev pogodbe ali pa pogodbo, ki ne bo kot zdajšnja sklenjena za 20 let, v kateri ne bodo všteta parkirišča, ki bo brez revalorizacije in po kateri bodo plačevali le dejanske, ne pa pavšalnih stroškov. Občinski svetniki so na včerajšnji seji potrdili občinski proračun za prihodnje leto, v katerem je predvidena tudi za zdaj še nerešena višina najemnine za Ric. "Če se bo januarja pokazalo, da vsi ti sporni elementi najemnega razmerja niso prekinjeni, bodo morali koalicijski svetniki prevzeti odgovornost," je še povedal Macedoni. Pripravljen je prodati Bradačevo podjetje Protekt Dolenjska je, kot še pravi, pripravljeno občini, ki je pred tremi meseci naročila cenitev prostorov, v katerih je Ric, te tudi prodati. "Objekt s pripadajočim in preureditvijo je bil ocenjen na 4,8 milijona evrov. Načeloma smo povsem blizu tej ceni," je še povedal Bradač in dodal, da zanje prodaja sicer ni nujna, da pa si jo želi zaradi miru in blatenja imena njegovega podjetja s strani politikov. O tem, da bi za rešitev nastale situacije odkup prostorov podprl tudi občinski svet, Macedoni ne dvomi, a po bistveno nižji ceni: "Govorimo o uporabnih 1.600 kvadratnih metrih, vemo kakšne so tržne cene, tako da znesek ne bi smel biti dosti večji od 1,5 milijona evrov."

negative

Ekologi brez meja so letos zbrali 15 ton odpadnega tekstila. “Ljudje naj prinesejo vse, kar imajo, a ne uporabljajo več, ne sme pa biti pokvarjeno ali poškodovano, torej od pohištva, opreme za dom, kuhinjskih pripomočkov, posode, malih gospodinjskih aparatov, bele tehnike in elektronike do oblačil, športne in otroške opreme ter knjig,” je ob odprtju centra ponovne uporabe (CPU) v Ljubljani pozvala Marinka Vovk, nosilka ideje takih centrov, kjer odpadke pregledajo, očistijo, obnovijo in dajo po simbolični ceni v vnovično uporabo. Tako lahko na primer kavč kupite tudi za deset evrov. Po Sloveniji je zdaj osem takih centrov s 17 zaposlenimi, v Ljubljani so jih na primer zaposlili pet. Bombaž predelajo v krpe Tudi pri projektu Tekstilnica, ki ga vodita zadruga Dobrote in Ekologi brez meja, odvečen tekstil omogoča zaposlitev težje zaposljivih ljudi – zdaj jih je zaposlenih osem, pet v socialnem podjetju. Letos so v sklopu tega projekta, ki je sofinanciran z evropskimi sredstvi, samo ekologi zbrali 15 ton odpadnega tekstila, zadruga še več, a točne številke še nimajo, prek mesečnih izmenjav pa je lastnika zamenjalo še nekaj dodatnih ton oblek in igrač. Tekstil, tudi umazan in strgan, zbirajo v zabojnikih (največ jih je na Koroškem, v Ljubljani je na Litijski cesti 132, tekstil pa je mogoče oddati tudi na Grablovičevi ulici 52), na zbirnih akcijah po okolici Ljubljane, organizirajo pa tudi izmenjavo oblačil, kamor je mogoče prinesti le ohranjena oblačila. Zbran tekstil nato predajo ogroženim družinam, Kraljem ulice in drugim, bombažne stvari pa recimo predelajo v krpe za avtomehanike ali v copate, blazine, predpasnike, ki jih nato prodajo, je povedala Urša Dolinšek in dodala, da razmišljajo tudi o tem, da bi odpadni tekstil uporabili kot izolacijo v hišah.

positive

Kar petina več poslanih SMS-sporočil in več klepetanja po mobilnikih. V povprečju trije poslani SMS-i na dan. V prvih treh četrtletjih letos je bilo po podatkih statističnega urada poslanih 1,54 milijarde SMS-sporočil, kar je 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Preračunano je v devetih mesecih povprečni Slovenec poslal kar 770 kratkih sporočil. Največ SMS-ov je sicer zaradi novoletnih voščil prav v decembrskem času, ki pa ga statistika še ne zajema. Za štiri odstotke se je povečal tudi domači odhodni promet iz mobilnih omrežij, odhodni promet s fiksnih lokacij pa je bil približno enak kot v prvih treh četrtletjih lanskega leta. Največ telefoniramo v lastnem omrežju Največ odhodnega prometa so uporabniki ustvarili v lastnem mobilnem omrežju, in sicer 60 odstotkov, tretjino pa v omrežjih drugih slovenskih operaterjev. V letošnjem tretjem četrtletju je bilo sicer poslanih več kot 479 milijonov SMS-sporočil oziroma za 13 odstotkov več kot v istem obdobju lani. V tretjem četrtletju se je povečalo tudi število poslanih MMS-sporočil, in sicer za 14 odstotkov na letni ravni. Zasebni uporabniki so poslali 91 odstotkov vseh kratkih sporočil in 86 odstotkov MMS-sporočil. V istem obdobju je bilo zabeleženih skoraj 944 milijonov minut ali več kot 15,7 milijona ur skupnega odhodnega prometa iz mobilnih omrežij. Velika večina oziroma 97 odstotkov odhodnega prometa mobilne telefonije je bilo domačega, tri odstotke pa mednarodnega. Skupni odhodni promet iz mobilnih omrežij se je v primerjavi s tretjim četrtletjem lani povečal za pet odstotkov, domači promet se je prav tako povečal za pet odstotkov, mednarodni promet pa za 13 odstotkov. Ob koncu tretjega četrtletja so imeli slovenski mobilni operaterji 2,26 milijona uporabnikov, kar je tri odstotke več kot ob koncu enakega obdobja lani. Med njimi je bilo 80 odstotkov zasebnih uporabnikov in 73 odstotkov naročnikov. TS padel pod polovico tržnega deleža Po deležu aktivnih uporabnikov mobilne telefonije je na prvem mestu telekomunikacijski operater Telekom Slovenije, ki ima 49,2-odstotni tržni delež. Na drugem mestu je Simobil z 29,8-odstotnim deležem, na tretjem pa Tušmobil s 11,8 odstotka. Sledijo Debitel (3,8 odstotka), T-2 (2,8 odstotka), Izi mobil (2,5 odstotka) in Telemach (0,1 odstotka), kažejo podatki Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek).

neutral

Alternativni vodniki po Ljubljani pospremljeni s turami. Spregledano mesto Vsebina. Alternativni vodniki med drugim odkrivajo skrito kulturno zgodovino Ljubljane, njene ulice opremijo s pesnitvami, mapirajo družbene konflikte v mestu in raziskujejo podvodno arheološko bogastvo Ljubljanice. “Žal je včasih zelo težko premakniti ustaljene principe,” pravi urednica Likovnih besed Mojca Zlokarnik. Že nekaj let namreč pripravljajo zbirko knjig Ljubljana osebno, alternativne vodnike po prestolnici, ki pa jih uradni turistični biroji le redko sprejmejo v svojo ponudbo. A Zlokarnikova poudarja, da namesto tega ob izidu publikacij prirejajo javna vodstva, da bi turiste po prestolnici vodili na podlagi njihovih knjig, pa se dogovarjajo tudi s profesionalnimi vodniki. “To je nekoliko nadstandardna ponudba, ki razkriva psihološki, sociološki, skriti in osebni zemljevid mesta,” razlaga Zlokarnikova. Avtorji – vsako leto pri projektu sodeluje en domači in eden iz tujine – odpirajo različne teme: od vodnika po migrantski in prešerni Ljubljani, iskanja užitnih samoniklih rastlin v mestu, popotovanja po prestolnici, kot so jo študenti videli v 70. letih, do odkrivanja energetskih krajev v mestu. “Z zbirko poskušamo izpostaviti sveže, nenavadne in morda celo malce provokativne poglede na naše glavno mesto,” dodaja Zlokarnikova.

positive

Predstava na nebu bo dolga štiri minute in 20 sekund, težka 260 kilogramov in bo stala 3100 evrov. Za letošnji ognjemet z Ljubljanskega gradu bodo pripravili 260 kg pirotehničnih sredstev. Dolg bo štiri minute in 20 sekund (neto). "Uporabili bomo veliko cilindričnih bomb, ki so mnogo lepše od okroglih s Kitajske," napoveduje Aleš Ham iz podjetja Hamex, ki bo letos izvedlo ognjemet. "Izstreljevali bomo tudi pahljače, ki so računalniško sprožene. To so lepe stvari." Cena ognjemeta bo po besedah direktorice Turizma Ljubljana Barbare Vajda 3100 evrov. V primeru slabega vremena ga bodo okrnili, zato bodo tudi stroški nižji in bodo znašali 650 evrov. "Izstreljevati v meglo bi dobesedno pomenilo metati denar v zrak," o vremenskih pogojih pove Ham. "Sicer nas slabo vreme, dež ali megla, ne motita. Problem je le megla, ki zmanjša vidljivost." 80 metrov narazen Fizično bodo za ognjemet na gradu skrbele tri osebe. "Za to imajo opravljen poseben tečaj, ki ga predpisuje država. Poznati morajo zakonodajo in delovanje pirotehničnih sredstev," pove Ham. "Konkretno to pomeni, da morajo vedeti, kako daleč so ljudje, kako daleč so predmeti, ki jih je treba varovati ter kakšen je domet in tok izstreljevanja." Program pripravijo skupaj z naročnikom, pirotehniko naročijo v tujini, veliko stvari pa naredijo tudi v delavnici. "Večje ognjemete sprožimo računalniško. Ognjemete, sinhronizirane z glasbo pripravljamo na posebnem programu, ki nam omogoča vizualizacijo," pojasni Ham. "Potrebno je predvideti, kako visoko bodo šli izstrelki, tako da v istem trenutku uporabimo izstrelke, ki dosežejo različno višino, da dobimo širino ognjemeta." Nikoli ne izstreljujejo iz enega mesta. Izstrelišča na Ljubljanskem gradu so narazen 80 metrov od leve do desne skrajne točke. Odpadki iz papirja in konoplje Četudi bo uporabljenega kar 260 kilogramov pirotehničnega materiala, odpadki po besedah Hama niso problematični. "Gre za papir in vrvice, oboje pa je razgradljivo," pojasni in dodaja, da že dalj časa po priporočilih EU uporabljajo vrvico iz konoplje, četudi v Sloveniji še ni predpisano. "Večino materiala dobimo iz Italije in Španije, ki je boljši od poceni kitajskega."

neutral

Podatki o uspehu, ki ga dosegajo posamezne šole, morajo biti javni. "Objava podatkov o tem, kako se posamezne osnovne šole odrežejo na nacionalnih preverjanjih znanja (NPZ), bo prinesla rangiranje šol in razpad slovenskega šolstva. Informacijska pooblaščenka se globoko moti in bo povzročila še večji defekt v šolstvu kot NPZ, ki so itak ničvredni in defektni," je ogorčen Dušan Merc, ravnatelj Osnovne šole Prule. Objava rezultatov o tem, kako uspešni so dijaki na maturi, se mu zdi manj problematična. Rezultate še kar skrivajo Kaj pravi sodišče Razkrito. "Sodbi upravnega sodišča jasno pravita, da so podatki o analizi rezultatov po posameznih šolah prosto dostopni. Niso pa prosto dostopni podatki o uspehu konkretnega učenca na preverjanju," pravijo v uradu informacijske pooblaščenke. Do zdaj so bili rezultati, ki bi pokazali, kako uspešni so učitelji na šolah oziroma kako dobro (ali slabo) opravijo svojo nalogo, javnosti nedostopni. Zdaj pa je upravno sodišče odločilo, da gre za podatke, ki jih ni mogoče skrivati. Tako so prepričani tudi v uradu informacijske pooblaščenke, ki se je na to temo na sodišču "spopadel" z državnim izpitnim centrom, ta podatkov o tem ni želel posredovati ne zainteresiranim staršem ne novinarjem. Meni namreč, da lahko objava privede do napačnih zaključkov o delu in kakovosti posamezne šole. Po objavi razsodbe upravnega sodišča smo za podatke zaprosili tudi v našem uredništvu, a jih nismo dobili. "Najprej bomo sodbo proučili," pravijo na izpitnem centru. Na šolskem ministrstvu pa poudarjajo, da sodb ni mogoče komentirati, temveč jih je treba spoštovati. "Niso pokazatelj znanja" Na očitek, da kakovosti šol zaradi nejavnih podatkov ni mogoče primerjati in se starši ne morejo odločiti, ali bi svoje otroke morda vpisali tja, kjer učence naučijo več, Merc odgovarja, da NPZ niso izraz resnice o slovenskem šolstvu in realen pokazatelj otrokovega znanja. "Na uspeh namreč močno vplivajo socialno okolje, iz katerega otroci izhajajo, vrednote njihove družine, izobrazba staršev, pa tudi na primer to, ali doma govorijo slovensko ali ne. Žal je tako, da so le redki otroci revnih družin v šoli uspešni, in če šola deluje v revnem okolišu, so njeni rezultati na NPZ slabši. NPZ bi bilo treba ukiniti, a si politika tega ne upa, ker se boji sindikata. NPZ namreč daje službo 70 ljudem na državnem izpitnem centru," še meni Merc.

neutral

Policijski IT-nadzor. Trojanca vam na računalnik ne bodo mogli namestiti kar tako – če ste previdni. Zasebnost vam lahko kradejo prek mobilnika. Predlog zakona, ki ga pripravlja ministrstvo za pravosodje in naj bi šel v kratkem v državni zbor, predvideva, da bi lahko policija s trojanskim konjem vdrla v računalnik preiskovanca in tako prestrezala njegovo komunikacijo. Ob tem se pojavljajo pomisleki, saj praksa iz tujine kaže, da strah pred zlorabo pooblastil ni neupravičen, poleg tega pa so se uporabniki spleta začeli spraševati o svoji zasebnosti. V Nemčiji so ga zlorabili Omejitve. V Nemčiji, kjer trojanskega konja v prikritih preiskovalnih ukrepih uporabljajo že od leta 2008, se je izkazalo, da se pogoji njegove uporabe v praksi ne spoštujejo. "Trojanec, ki ga je uporabljala nemška policija, namreč ni bil omejen na nadzor določenih programskih paketov za telefonijo VoIP, ampak je omogočal kar prevzem popolnega nadzora nad računalnikom," opozarja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar in poziva k skrajni previdnosti pri izvajanju tega ukrepa. Računalniški strokovnjaki, s katerimi smo se pogovarjali, so v glavnem enotni, da policija s trojanskim konjem ne bo mogla kar tako vdreti v vaš računalnik. "Na daljavo nihče ne more namestiti nobenega programa na neko napravo, če uporabnik tega ne omogoči," pravi Miran Malovič, direktor podjetja M & M, podružnice Avasta v Sloveniji, in dodaja, da "največ zlonamernih programov, trojancev, igra na naivnost uporabnika. Večinoma se jih da preprečiti s samo previdnostjo, torej da ne klikaš vsega, kar se prikaže na zaslonu." V preiskavi po naključju Drugače pa je z IMSI-lovilci, ki se sicer že uporabljajo in pri katerih gre za prestrezanje komunikacije na operaterski ravni, nadaljuje Malovič. Prenosna bazna postaja zaradi bližine preglasi uradno postajo, mobilnik pa se tako poveže nanjo. Ali se pri tem pridobi le podatek o telefonski številki ali celoten pogovor, pa je odvisno od tega, za kakšen model lovilca gre. "Glavni očitek lovilcem IMSI je njihova zmožnost, da ne sledijo samo osumljencu, ampak lahko zajemajo celoten mobilni promet, ki se znajde v njihovem dometu," pravi Lenart Kučić, novinar in kolumnist, ki se je s tem področjem precej ukvarjal. "V praksi to pomeni, da bi lahko tako ugotavljali, kdo vse (kateri mobilniki) se je udeležil demonstracije ali političnega shoda, kar pa ne pomeni več preganjanja kriminalcev, ampak nadzor državljanov, ki se mu ni mogoče izogniti," dodaja. Na to opozarja tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. "Pooblaščenec ponovno opozarja na nujnost resnega in predhodnega ovrednotenja posledic dodajanja pooblastil represivnim organom za zasebnost državljanov," poziva pripravljalce zakona. Ali bodo na ministrstvu mnenje informacijske pooblaščenke upoštevali, nam niso odgovorili. O tem so dejali le, da so "zagotovljena pravna jamstva v zvezi s posegi v elektronsko zasebnost".

negative

V Črni gori bombni napad na časopisno hišo. V črnogorski prestolnici Podgorica je pri zgradbi časnika Vijesti v četrtek pozno zvečer eksplodirala bomba in povzročila precejšnjo gmotno škodo, poškodovanih pa ni bilo. Za zdaj neznanega storilca, ki je nastavil bombo, so v svoj objektiv ujele varnostne kamere. Novinarji brez poškodb Posnetki varnostnih kamer so pokazali, da je napadalec bombo podtaknil pod okno pisarne v pritličju, v kateri je urednik Vijesti Mihailo Jovović v času eksplozije še vedno delal. V redakciji je bilo poleg urednika okrog 15 sodelavcev. Vsi so eksplozijo prestali brez poškodb, je pa bomba povzročila precejšnjo gmotno škodo. Že večkrat tarča napadov Časnik Vijesti je bil v preteklosti že večkrat tarča napadov. Novembra so neznanci redakcijo časnika obmetavali s kamenjem, poleti je bil izveden bombni napad na hišo sodelavca časnika, vozila Vijesti pa so že večkrat doleteli požigi. Direktor Vijesti Željko Ivanović je menil, da bombni napad teroristično dejanje in pričakovan epilog večletne negativne kampanje, ki da jo proti temu mediju vodi črnogorski premier Milo Đukanović. Kritični do vlade "Gre za poskus uboja glavnega in odgovornega urednika Vijesti Mihaila Jovovića, ker je bila bomba postavljena pod okno njegove pisarne. To je krona politike črnogorske vlade in premierja Đukanovića do Vijesti," je povedal Ivanović. Vijesti so sicer precej kritične do trenutne vlade.

negative

Merkur je na pristojno sodišče vložil predlog za začetel postopka ponovne prisilne poravnave. Nakelski Merkur je zaradi prezadolženosti in kapitalske neustreznosti dolgoročno plačilno nesposoben. Zaradi navedenih razlogov so objavili insolvenco, hkrati pa je družba danes na pristojnem sodišču vložila predlog za začetek postopka ponovne prisilne poravnave, so sporočili prek spletnih strani Ljubljanske borze. Uprava Merkurja je izpostavila, da ponovna prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, za katere je učinkovala prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava. Merkur se z upniki že več mesecev pogovarja o načinu nadaljnjega razdolževanja, saj podjetje konec decembra kljub dogovoru z bankami o zamrznitvi odplačevanja obveznosti do konca leta ne bi zmoglo plačila 21 milijona evrov visokega tretjega obroka obveznosti do upnikov z nezavarovanimi terjatvami, ne da bi s tem preveč obremenilo tekoče poslovanje. Stari Merkur v stečaj Po poročanju časnika Dnevnik je Merkur novembra bankam upnicam predstavil program sanacije in osnutek novega načrta finančnega prestrukturiranja, ki bi omogočil preživetje zdravega jedra nakelske skupine, torej slovenskega Merkurja, Big Banga in Mersteela, medtem ko bi stari Merkur končal v stečaju. "Rešitev, ki jo bomo predlagali, bo omogočila, da bo Merkur ohranil veliko večino delovnih mest in da bo nemoteno posloval, medtem ko bodo potekali postopki ponovne prisilne poravnave in izločitve zdravega jedra. Edina alternativa tej rešitvi je stečaj družbe, ki bi pomenil prekinitev poslovanja in izgubo vseh delovnih mest," so takrat opozorili v Merkurju. Novo trgovsko podjetje naj bi bilo zasnovano tako, da bo nanj prenesena le vzdržna raven dolga. To bo omogočalo pozitivno poslovanje in sprotno odplačevanje obveznosti tudi ob manj ugodnih scenarijih gospodarskih gibanj. Večinoma bo šlo za obveznosti, ki so nastale po potrjeni prvi prisilni poravnavi, torej tudi vse tekoče obveznosti do dobaviteljev, so še pojasnili v nakelskem podjetju.

neutral

Prihodnje leto pričakujejo nadaljnji porast prodaje tablic, na račun katere se zmanjšuje prodaja osebnih računalnikov. Apple ni več najbolj priljubljen proizvajalec pri nas. Na slovenskem trgu bo v celotnem letu 2013 predvidoma prodanih 79.000 tablic, kar je sedem odstotkov več kot v letu 2012. Prihodnje leto pa naj bi se prodaja povzpela na predvidoma 105.000 tablic, ugotavljajo v mednarodni analitski hiši IDC. Podatki po proizvajalcih, pri čemer še ni upoštevano zadnje letošnje četrtletje, kažejo, da je letos prvo mesto zasedel južnokorejski Samsung, sledita mu Prestigio s sedežem na Cipru in ameriški Apple. Glede na leto 2012 je tako prišlo do večje spremembe. Lani je namreč vodilno mesto zasedal Apple s svojimi tablicami Ipad, za njim pa sta bila Samsung in Prestigio. Slabe novice za osebne računalnike Tablice v zadnjih letih beležijo skokovito rast, ker uporabniki vedno bolj cenijo mobilnost. Vendar pa to po drugi strani zmanjšuje prodajo osebnih računalnikov. V letu 2013 naj bi se tako prodaja v Sloveniji na letni ravni znižala za 14 odstotkov na 141.000 osebnih računalnikov.

negative

Partyhiker. To je nova mobilna aplikacija, ki ponuja zemljevid na katerem so označeni večerni in nočni dogodki, ki potekajo na ta ali naslednji dan po celem svetu. Mobilno aplikacijo je razvila ekipa štirih Slovencev v sestavi Oton Bačar, Marko Mikolavčič, Uroš Smolnik in Tine Ravnikar. Aplikacija prikazuje in sinhronizira vse dogodke, ki so bili vneseni v omrežje Facebook, Foursquare in last.fm. Hkrati uporabniku dovoljuje dodajanje dogodkov, ki še niso vpisani ali pa se le nepričakovano razvijejo. Kam na zabavo? Ideja je nastala za podlagi kritičnega razmišljanja, kako si izboljšati vsakdan. Razvijalci poudarjajo, da jih je zmotilo predvsem dejstvo, da jim med izleti v tuje kraje na recepciji nikoli nihče ni znal svetovati kje so dobre zabave, pregledovanje socialnih omrežij in zbiranje informacij o zabavah pa je dolgotrajno in zamudno. Partyhiker je narejen z namenom, da to olajša. Prikazuje vse večerne in nočne dogodke, ki so bili vneseni v omrežje Facebook, Foursquare in last.fm, poleg tega pa uporabniku omogoča preprosto lastnoročno vnašanje dogodkov na zemljevid. Izumitelji pravijo, da se zavedajo, da se najboljše zabave pogosto razvijejo povsem spontano in tako omogočijo uporabniku, da obvesti vse zabave željne, kje in kaj se dogaja. Za kar najboljši opis lahko uporabnik prek enostavnega vmesnika ostalim uporabnikom posreduje osnovne informacije in fotografijo (eno ali več fotografijo/fotografije) iz dogodka. Pri iskanju dogodka je uporabniku na voljo ime in lokacija zabave, kdaj se je oziroma se bo začela, opis, ponekod pa je možen tudi nakup ali rezervacija vstopnic. Za lažjo izbiro, kam se odpraviti, je na voljo seznam, kjer so dogodki razvrščeni naraščajoče glede na oddaljenost oziroma bližino.

positive

Predsednik države Borut Pahor je v novoletni poslanici dejal, da prihajamo v leto, ko bodo stvari za odtenek bolje. Obenem je opozoril, da napak ne smemo ponavljati. "Nikoli, nikoli in nikoli več se ne sme zgoditi, da nas bi taka ali podobna kriza znova spravila na kolena," je dejal predsednik Borut Pahor. "Na predvečer novega leta, v katerem se bomo skoraj zanesljivo izvlekli iz najhujšega, si moramo zato nekaj obljubiti. Napak ne bomo več ponovili, ker smo se iz vsega hudega nekaj naučili. Nikoli več zaradi kratkoročnih političnih koristi, zaradi komotnosti ali celo zaradi strahopetnosti ne bomo odlašali s potrebnimi odločitvami, preden bo prepozno. Nikoli več ne sme nedostojno visoko ceno za odsotnost voditeljstva nepravično plačati tako veliko naših ljudi." Predsednik meni, da bo prihodnje leto za odtenek bolje. Prineslo bo začetek konca krize, kar pa nas ne sme prehitro in preveč zadovoljiti. Poleg gospodarskega okrevanja bodo potrebne zahtevne strukturne spremembe, zlasti na področju zdravstva in visokega šolstva. "In iz izkušenj vemo, da jih je mogoče doseči le, če smo pripravljeni sodelovati." Svojo dolžnost in odgovornost vidi v tem, da spodbudi vse k medsebojnemu spoštovanju, sodelovanju in povezanosti. "Če bomo vsi dali od sebe najboljše, smo kot narod in država sposobni doseči neverjetno dobre stvari. Skupaj lahko dosežemo nepredstavljivo. Postavimo mejnike boljšega in bolj pravičnega sveta tudi za naše otroke in vnuke." "Kar se pa želja za srečo tiče … Usoda nam pokloni srečo v znak hvaležnosti, za naš pogum in dobroto," v poslanici zaključuje predsednik.

positive

Promet na dolenjski avtocesti po tem, ko je bila ta med priključkoma Grosuplje in Višnja Gora zaprta zaradi gorečega vozila, poteka normalno. V večernih urah bodo ponekod popolne zapore zaradi silvestrovanj. Na odseku avtoceste Grosuplje–Višnja Gora proti Novemu mestu je zjutraj zagorelo osebno vozilo. Avtocesta je bila nekaj časa popolnoma zaprta, obvoz pa je potekal po regionalnih cestah. Posledice nesreče so zdaj odstranili, tako da promet spet poteka tekoče. Razmere na cestah drugje po državi so trenutno normalne. Zaradi snega je zaprt prelaz Vršič. Popolni zapori sta tudi na regionalnih cestah Ruše–Puščava v Rušah in Petriča–Fikšinci pri Fikšincih. Previdnost je potrebna na cesti Spodnja Idrija–Godovič zaradi možnosti padanja kamenja na cestišče. Zapore zaradi silvestrovanja Zaradi nocojšnjih prireditev na prostem bodo v večernih urah popolne zapore na naslednjih cestah: – Slovenska cesta med Aškerčevo cesto in Šubičevo ulico v Ljubljani od 21. do 5. ure zjutraj, – Murska Sobota–Gederovci v Murski Soboti od 20. do 6. ure zjutraj, – Ljubljanska cesta v Slovenski Bistrici od 20. do 4. ure, – Breg–Sevnica–Brestanica v Sevnici od 16. do in 6. ure, – regionalna cesta Krško–Brežice v Krškem od 20. do 4. ure zjutraj.

neutral

Zadnji dan v letu marsikje veljajo posebni delovni urniki. Z nujnimi opravki raje pohitite. Vsi, ki imate še kakšne opravke na bankah, morate pohiteti. Banke bodo namreč skladno z dogovorom v okviru Združenja bank Slovenije odprte do 12. ure. Spremenjeni so tudi roki, do katerih morajo biti oddani plačilni nalogi prek elektronskega bančništva, da bodo plačila izvedena še isti dan. Informacije o omenjenih urah so na voljo na spletnih straneh bank. Pošte po sobotnem urniku Poslovalnice Pošte Slovenije danes delujejo po sobotnem delovnem času. Tiste poslovalnice, ki so ob sobotah običajno zaprte, bodo danes odprte le še do 11. ure. Davčni obračuni do 12. ure Prej bodo delo zaključili tudi na davčni upravi. Uradne ure se bodo končale ob 13. uri. Davčni zavezanci morajo davčne obračune oddati do 12. ure. Sistem eDavki omogoča oddajo obračuna davka že pred zakonsko določenim rokom. Na Dursu so posebej izpostavili obračune davčnega odtegljaja za plačila, izvedena 31. 12. 2013, in obračune DDV, ki jih morajo davčni zavezanci predložiti davčnemu organu do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja. V decembru je to 31. 12. 2013. Tudi trgovine se zapirajo prej Vsi, ki morate danes še po nakupih, imejte v mislih, da bodo trgovine danes vrata zaprle malce prej kot običajno.

neutral